VSE O STEKLU
Steklo je kompleksen material, ki nas navdihuje s svojo čistostjo in neizčrpno možnostjo uporabnosti in oblikovanja.
Sodobna tehnologija omogoča uporabo stekla na zelo velikih površinah, kot so predelne stene, vrata, nadstreški in ograje. Varnostna stekla so lahko večslojno lepljena, kaljena, delno kaljena, žična in odporna na ogenj. Obstoječemu steklu lahko dodamo tudi protivlomno folijo. O izboru vrste varnostnega stekla se s stranko vedno posvetujemo glede na vse varnostne in ostale zahteve, saj za vas želimo zagotoviti maksimalno varnost.
Kaljeno steklo je steklo, ki je toplotno obdelano – takšno steklo je bolj odporno na temperaturne spremembe in zunanje mehanske vplive (npr. udarci). Po kaljenju stekla ni več možno obdelovati, zato je potrebno vse posege opraviti pred kaljenjem (izvrtine, izrezi,…). Kaljeno steklo se na videz ne razlikuje od nekaljenega, a praviloma mora imeti žig, znak kaljenja ( ESG ). Znak je po navadno umeščen v vogalni del steklene površine, po želji lahko steklo označimo tudi na robu.
Spontani lom povzroča v steklu skrita molekula nikljevega sulfida ( NiS ). Njegova značilnost je, da pri temperaturnih spremembah, lahko spremeni temperaturne karakteristike ( alotropija ). Posledica tega, so močne lokalne spremembe napetostnega stanja, ki v ekstremnih pogojih lahko povzročijo tudi lom stekla. Pojav je sicer zelo redek, vendar pa se steklo lahko zaradi tega fenomena zlomi tudi šele po 10 letih.
Na lom stekla, ki je posledica spontanega loma ne moremo vplivati, enako kot tudi vi ne morete izključiti možnosti loma zaradi zunanjega fizičnega posega na steklo ali nepravilnega rokovanja in uporabe. Splošno je znano, da se kaljeno steklo ( enako kot vsako drugo steklo ), ob dotiku s kovino oziroma trdim predmetom lahko zlomi. Na lom pa vpliva več dejavnikov ( sila udarca, oblika predmeta, mesto udarca, … ), največkrat pa je lom posledica seštevka vseh teh dejavnikov.
Tretji razlog za lom je lahko poškodovani stekleni rob. Vsaka poškodba steklenega roba , ki presega 15 % njegove debeline, je pri velikih in naglih temperaturnih spremembah lahko vzrok za porušitev stabilnosti stekla.
Lom stekla ni predmet reklamacije.
Vir: Reflex
Brezbarvno ali Optiwhite steklo je razbarvano float steklo (float pomeni “navadno” prozorno steklo, ki ima na robovih nekoliko zelen odtenek). Optiwhite steklo srečamo pod različnimi imeni, tudi kot Extrachiaro ali steklo z manjšo vsebnostjo železa. Ima minimalno lastno barvo, ki je opazna ob pogledu na rob plošče večje debeline ali večje površine stekla. Barvni kontrast je manjši, kot pri FLOAT steklu, zato je to steklo idealno za mize, police, stenske obloge,…
Peskanje je strojni postopek, kjer pri visokem pritisku zraka in peska, obdelamo stekleno površino, ta postane matirana- mat. Možna pa je tudi grafična obdelava ( črte, različni vzorci,… ).Jedkano steklo ima na eni strani matirano površino. Ker je postopek izveden kemično, je jedkana stran na otip dosti bolj gladka v primerjavi s peskanim steklom.
Splošno veljavne okrajšave, povezane s steklom, izhajajo iz nemškega jezika in so v uporabi tudi pri nas.
ESG- Einscheiben-Sicherheitsglas- KALJENO STEKLO
VSG- Verbund – Sicherheitsglas- LEPLJENO STEKLO
TVG- Teilvorgespanntes Glas- DELNO KALJENO STEKLO
FLOAT steklo- »navadno« ravno prozorno steklo, imenovano po plavajočem postopku izdelave.
Okna so najhladnejša površina v prostoru, veliko hladnejša od zidane stene ali lesenih površin, zato se kondenz najprej pojavi na okenskih steklih. To je pogost in moteč pojav, ki nastopi predvsem v hladnem jesenskem in zimskem času. Topel zrak lahko sprejme več vlage kot hladen zrak. Pri določeni nizki temperaturi, lahko pride do popolnega nasičenja zraka z vlago in nastopi kondenzacija. Hladne površine, okna, se pri izločanju vlage v obliki kapljic orosijo in navlažijo. Ko v mrzlih dneh odpremo okno, se steklo hitro orosi, ker pride topel zrak v stik s hladno površino stekla.
Do orositve pride tudi pri zaprtem oknu, če je v prostoru visoka relativna zračna vlaga. Tedaj so notranje površine okna hladne, njihova temperatura pa je enaka temperaturi rosišča in steklo se orosi.
Učinkovitost novih toplotno zaščitnih izolacijskih stekel ima občasno za posledico, predvsem pomladi in jeseni , nastajanje kondenza na zunanjih steklenih površinah; pojav, ki ga iz narave poznamo kot rosa. Za izolacijsko steklo velja, da čim manjše so toplotne izgube skozenj ( čim manjša je UG vrednost ), tem bolj pogosto se bodo zunanja stekla orosila. To se pojavi, ko je steklena površina bolj hlada od zraka v okolici. Rosa izgine ob prvih sončnih žarkih, ko temperatura stekla naraste.
Rošenje zunanjih steklenih površin pomeni predvsem to, da imate dobro izolacijo!
Nečistoče na steklenih površinah praviloma odstranjujemo s pomočjo blagega čistilnega sredstva in običajnimi pripomočki, kot so penaste gobe, mehke krpe, umetne kože in podobno. Če to ne učinkuje , lahko poskusimo z nežnim polirnim sredstvom, ki se uporablja npr. pri čiščenju steklokeramične kuhalne plošče ali z zelo fino jekleno volno. Priporočljivo je, da se pripomoček prej testira na poskusnem kosu steka, da se izognemo poškodbam.
Ne smemo uporabljati čistil na osnovi lugov ali kislin, še posebej ne čistil, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino; ter ostrih pripomočkov, kot so britvice ali strgala, saj lahko steklo trajno poškodujemo ( praske, raze, poškodbe kovinskih nanosov ipd. ). Trdovratne ostanke barv odstranjujemo s pomočjo topil: aceton, čistilni bencin,…Pazljivi pa moramo biti, da topila ne pridejo v stik z robnim tesnjenjem izolacijskega stekla.
1. PODROČJE UPORABE
Te smernice veljajo za ocenjevanje vizualne kakovosti stekel, ki so namenjena uporabi v gradbeništvu. Ocenjevanje se izvaja po spodaj opisanih načelih s pomočjo dovoljenih odstopanj, ki jih navaja Tabela v 3 točki. Vrednoti se svetla površina že vgrajenega stekla. Stekleni proizvodi izdelani iz stekel z nanosi, v masi obarvanih stekel, stekel z ne transparentnimi nanosi , lepljenih in prednapetih stekel 8 kaljenih in delno kaljenih ), se tudi lahko vrednosti s pomočjo Tabele v 3 točki.
Smernica se lahko le delno uporablja tudi za ocenjevanje stekel s posebnimi sestavami: za stekla z vgrajenimi elementi v med steklenem prostoru ali v lepilnem sloju, za ornamentna stekla ter za protivlomna in protipožarna stekla. Te proizvode ocenjujemo skladno s specifičnimi lastnostmi vgrajenih materialov, z uporabljeno tehnologijo in z navodili proizvajalca. Ocenjevanje vizualne kakovosti robov na proizvodih iz stekla ni predmet te smernice. Pri konstrukciji, kjer vsi štirje robovi stekla niso v okvirjih, za proste robove odpade kriterij ocenjevanja robne cone. Zato mora kupec ob naročilu opozoriti, v kakšen namen se bo steklo uporabljalo.
2. PREVERJANJE
Praviloma je za vrednotenje odločilen pogled skozi steklo, torej opazovanje ozadja skozi steklo, ne pa pogled na steklo. Pri tem reklamirane točke (polja) ne smejo biti posebej označeni. Od znotraj navzven se zasteklitev preverja, v skladu s Tabelo v 3 točki , iz razdalje najmanj 1 metra. Steklo se opisuje pri difuzni svetlobi ( kot pri oblačnem vremenu ) brez direktne sončne ali umetne svetlobe, ter pod kotom, ki bi bil običajen pri uporabi tega prostora.
Zasteklitev v prostoru se prav tako preverja pri difuzni svetlobi, pri čemer naj bo ta taka kot bi bila pri normalni uporabi prostora. Praviloma opazovalec gleda pravokotno na površino zasteklitve. Pogoji preverjanje in razdalje od stekla, ki jih navajajo standardi za posamezne proizvode, se od teh razlikujejo in jih Smernica ne upošteva. Navodil iz standardov namreč na objektih večkrat ni mogoče upoštevati.
Smernice za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbeništvo