Jedkano steklo ima na eni strani matirano površino. Ker je postopek izveden kemično, je jedkana stran na otip dosti bolj gladka v primerjavi s peskanim steklom.
Peskano steklo je mehansko obdelana površina. Na videz je bolj "belo" in na otip bolj grobo kot jedkano.

Kadar potrebujemo matirano večjo površino, priporočamo jedkano steklo, saj se lažje čisti kot peskano. Kadar pa želimo steklo popestriti z različnimi vzorci, pa motiv peskamo in steklo zaščitimo s posebnim nanopremazom.

Brezbarvno ali Optiwhite steklo je razbarvano float steklo (float pomeni "navadno" prozorno steklo, ki ima zelenkast odtenek). Optiwhite steklo srečamo pod različnimi imeni, tudi kot Extrachiaro ali steklo z manjšo vsebnostjo železa.

Ima minimalno lastno barvo, ki je opazna ob pogledu na rob plošče večje debeline ali večje površine stekla. Barvni kontrast med robom in površino stekla je manjši kot pri float steklu, zato je idealno za mize, police in kuhinjske obloge - barve za takšnim steklom so bolj "prave".

Kaljeno steklo je je steklo, ki je toplotno obdelano - takšno steklo je bolj odporno na temperaturne spremembe in zunanje mehanske vplive (npr. udarci). Po kaljenju stekla ni več možno obdelovati, zato je potrebno vse posege opraviti pred kaljenjem (izvrtine, izrezi,...).

Kaljeno steklo se na videz ne razlikuje od nekaljenega, a praviloma mora imeti žig - znak kaljenja. Znak je ponavadi umeščen v vogalu stekla. Če je steklo namenjeno za mizo in znaka ne želimo preveč opaznega, lahko steklo označimo tudi na robu.

Spontani lom povzroča v steklu skrita molekula nikljevega sulfida (NiS). Njegova značilnost je, da pri temperaturnih spremembah lahko spremeni svoje karakteristike (alotropija). Posledica tega so močne lokalne spremembe napetostnega stanja, ki v ekstremnih pogojih lahko povzročijo tudi lom stekla. Pojav je sicer zelo redek, vendar pa se steklo zaradi tega fenomena lahko zlomi tudi šele po 10 letih.

Na lom stekla, ki je posledica spontanega loma ne moremo vplivati, enako kot tudi vi ne morete izključiti možnost loma zaradi zunanjega fizičnega posega na steklo ali nepravilnega rokovanja in uporabe. Splošno je znano, da se kaljeno steklo (enako kot vsako drugo steklo), ob dotiku s kovino oziroma trdim predmetom lahko zlomi. Na lom pa vpliva več dejavnikov (sila udarca, oblika predmeta, mesto udarca ….), največkrat pa je lom posledica seštevek le-teh.

Tretji razlog za lom je lahko poškodovani stekleni rob. Vsaka poškodba (okrušenost) steklenega robu, ki presega 15% njegove debeline, je pri velikih in naglih temperaturnih spremembah lahko vzrok za porušitev stabilnosti stekla.

Prav tako je znano, da kaljeno steklo prenaša velike temperaturne obremenitve (odpornost na trenutne temperaturne spremembe in temperaturne razlike 200 K). Lom stekla ni predmet reklamacije!

Nečistoče na steklenih površinah praviloma odstranjujemo s pomočjo blagega čistilnega sredstva in običajnimi pripomočki, kot so penaste gobe, mehke krpe, umetne kože in podobno.
Če to ne učinkuje, lahko poskusimo z nežnim polirnim sredstvom, ki se uporablja npr. pri čiščenju steklokeramične kuhalne plošče ali z zelo fino jekleno volno. Priporočljivo je, da se pripomoček prej testira na poskusnem kosu stekla, da se izognemo poškodbam.

 

Ne smemo uporabljati čistil na osnovi lugov ali kislin, še posebej ne čistil, ki vsebujejo fluorovodikovo kislino; ter ostrih pripomočkov, kot so britvice ali strgala, saj lahko steklo trajno poškodujemo (praske, raze, poškodbe kovinskih nanosov ipd.). Trdovratne ostanke barv odstranjujemo s pomočjo topil: aceton, čistilni bencin, špirit,... Pazljivi pa moramo biti, da topila ne pridejo v stik z robnim tesnjenjem izolacijskega stekla.

Splošno veljavne okrajšave, povezane s steklom, izhajajo iz nemškega jezika in so v uporabi tudi pri nas.

ESG - Einscheiben-Sicherheitsglas - KALJENO STEKLO
VSG - Verbund-Sicherheitsglas - LEPLJENO STEKLO
TVG - Teilvorgespanntes Glas - DELNO KALJENO STEKLO

FLOAT steklo - "navadno"  ravno prozorno steklo, imenovano po plavajočem postopku izdelave

Okna so najhladnejša površina v prostoru - veliko hladnejša od zidane stene ali lesenih površin, zato se kondenz najprej pojavi na okenskih steklih. To je pogost in moteč pojav, ki nastopi predvsem v hladnem jesenskem in zimskem času.

 

 

Topel zrak lahko sprejme več vlage kot hladen zrak. Pri določeni nizki temperaturi lahko pride do popolnega nasičenja zraka z vlago in nastopi kondenzacija. Hladne površine (okna) se pri izločanju vlage v obliki kapljic orosijo ali navlažijo. Ko v mrzlih dneh odpremo okno, se steklo hitro orosi, ker pride topel zrak v stik s hladno površino stekla.

 

Do orositve notranje površine stekla pride tudi pri zaprtem oknu, če je v prostoru visoka relativna zračna vlaga. Tedaj so notranje površine okna hladne, njihova temperatura pa je enaka temperaturi rosišča in steklo se orosi. Taki prostori so predvsem kuhinja, kopalnica, pralnica in podobno. Človek v osmih urah izdiha približno 1 liter vode, 4-člansko gospodinjstvo pa dnevno proizvede povprečno 10 litrov vode v obliki vodne pare. Če ne poskrbimo za ustrezno zračenje, vodna para kondenzira na hladnih mestih, najpogosteje na steklu. Ta pojav ima lahko škodljive posledice, kot so poškodovanje okna, ometov, pohištva ali pojav plesni. Kondenzacija se običajno pojavi zaradi premalo zračenja, prenizkih temperatur prostora, grelnih teles, ki niso nameščena na pravih mestih ali zaradi prekomernega nastajanje vlage.

 

Da bi se izognili kondenzaciji, mora biti temperatura v prostoru čim bolj stalna. Redno prezračevanje je edini način, ki zagotavlja, da ne pride do kondenzacije. Vlaga se lahko zmanjša tudi tako, da perila ne sušimo v hiši, da zapiramo vrata kopalnice in kuhinje ali da zmanjšamo število sobnih rastlin. Vidni znaki vlage: rosijo se notranja stekla, na oknih se lušči barva in nastaja plesen, tapete v kotih odstopajo, na notranji strani zunanjih sten nastajajo glive in plesni, v omarah in za pohištvom zaudarja po plesni.

1. Področje uporabe

Te smernice veljajo za ocenjevanje vizualne kakovosti stekel, ki so namenjena uporabi v gradbeništvu. Ocenjevanje se izvaja po spodaj opisanih načelih s pomočjo dovoljenih odstopanj, ki jih navaja Tabela v 3 točki.
Vrednoti se svetla površina že vgrajenega stekla. Stekleni proizvodi izdelani iz stekel z nanosi, v masi obarvanih stekel, stekel z ne transparentnimi nanosi, lepljenih in prednapetih stekel (kaljenih in delno kaljenih), se tudi lahko vrednoti s pomočjo Tabele v 3 točki.
Smernica se lahko le delno uporablja tudi za ocenjevanje stekel s posebnimi sestavami: za stekla z vgrajenimi elementi v medstekelnem prostoru ali v lepilnem sloju, za ornamentna stekla ter za proti vlomna in proti požarna stekla. Te proizvode ocenjujemo skladno s specifičnimi lastnostmi vgrajenih materialov, z uporabljeno tehnologijo in z navodili proizvajalca.
Ocenjevanje vizualne kakovosti robov na proizvodih iz stekla ni predmet te Smernice. Pri konstrukcijah, kjer vsi štirje robovi stekla niso v okvirjih, za proste robove odpade kriterij ocenjevanja robne cone. Zato mora kupec ob naročilu opozoriti, v kakšen namen se bo steklo uporabljalo.
Za ocenjevanje fasadnega stekla z zunanje strani, se morata stranki dogovoriti o posebnih pogojih opazovanja.

 

2. Preverjanje

Praviloma je za vrednotenje odločilen pogled skozi steklo, torej opazovanje ozadja skozi steklo, ne pa pogled na steklo. Pri tem reklamirane točke (polja) ne smejo biti posebej označeni.
Od znotraj navzven se zasteklitev preverja, v skladu s Tabelo v 3 točki, iz razdalje najmanj 1 metra. Steklo se opazuje pri difuzni svetlobi (kot pri oblačnem vremenu) brez direktne sončne ali umetne svetlobe in to pod kotom, ki bi bil običajen pri uporabi tega prostora. Zasteklitve v prostoru se tudi preverja pri difuzni svetlobi, pri čemer naj bo prostor tako osvetljen, kot bi bil ob normalni uporabi. Praviloma opazovalec gleda pravokotno na površino zasteklitve. Od zunaj (pogled na steklo od zunaj) se za preverjanje zasteklitve upoštevajo za te primere običajne razdalje.
Pogoji preverjanja in razdalje od stekla, ki jih navajajo standardi za posamezne proizvode, se od teh razlikujejo in jih Smernica ne upošteva. Navodil iz standardov namreč na objektih večkrat ni mogoče upoštevati.

 

Smernica za ocenjevanje vizualne kakovosti stekla za gradbenistvo 2009 (.pdf 206KB)

Smernica za ocenjevanje vizualne kakovosti emajliranega in potiskanega stekla (.pdf 118KB)